Arhiv dne 12.05.2007

ABU HAMAD IN ABU KAMAL

4 komentarjev 12.05.2007 Krajnc B.

Ker pri delu v mirovni misiji srečaš veliko ljudi iz različnih okolij oziroma bolje rečeno iz celega sveta, zna biti malica v službi včasih bolj zanimiva, kot ponavadi. V to sem se prepričal danes, ko sta me na malico povabila dva moja nova Jordanska sodelavca, Abu Kamal in Abu Hamad.

Tisti, ki poznate ta način imenovanja v arabskem svetu, veste, da to ni pravo ime in priimek vsakega posebej, temveč je zelo vljudno nagovarjanje moškega, če ga imenuješ na ta način torej »Oče Kamala« in »Oče Hamada« (če bi nagovoril njuna prvorojena sinova, bi ju moral pred prava imena njunih očetov postaviti Bin, kot npr. Bin Laden torej »Sin Ladna« oz. Ladnov sin, kar je tudi velika čast za nagovorjenega). Torej Abu Kamal in Abu Hamad sta bila prva internacionalna policista, s katerima sem bil v službi. Jordanski policisti se zelo lepo uredijo za v službo. Vem da se to sliši nekako čudno oziroma gejevsko, vendar glede na to, da vsi večinoma delamo v delovnih uniformah, se zna zgoditi, da se kakšen IPO (international police officer) obleče tudi v uniformo, kakršno uporablja pri svojem vsakdanjem delu. Torej danes se je Abu Kamal oblekel v svojo običajno uniformo, na kateri se je svetilo kar nekaj odlikovanj in označb, s katerimi se kaže njegova karierna pot. Tudi frizure imajo urejene do zadnjega lasu, vsekakor pa tudi brke oz. brčice.

Ob uri, ko ti tvoj želodec ukaže, da moraš nekaj pojesti, sta mi sodelavca ponudila, da me povabita k njima na malico. Seveda sem se takoj s tem strinjal, vendar da ne bo kdo mislil, da zaradi tega da bi prišparal kak euro, temveč sprva zaradi radovednosti, drugič pa zaradi vljudnosti, ker se kaj takega ne sme odkloniti. Nabavila sta nekaj domačega sirnega namaza ter nekaj lepinj, ki sta jih kupila kar v bližnji čevapdžinici. Tedaj sem na hitro pomislil, da bosta mogoče (kako čudno) nabavila še kakšen čevap ali pa pleskavico, saj je v tem mesu svinjsko meso, vendar sem v istem trenutku odbil odgovor, ko sta kupila samo lepinje. No prav zanima me, kaj sta nameravala pripraviti.

V njuni hiši, kjer stanujeta, sta imela posebno sobo, kjer je bila zelo velika oziroma dolga sedežna garnitura (nekje za okoli 10 ljudi najmanj), na tleh pa debel vezen tepih, ki je prekrival celotno sobo. V kotu je stala televizija, na kateri se je zaradi sodobne tehnike (satelitska antena namreč) vrtel ameriški film z arabskimi podnapisi. Abu Kamal je v kuhinji pripravljal malico, sam sem pa z njunima prijateljema malce klepetal o delu tukaj. No, nato je bila hrana pripravljena. Nekaj ocvrtih jajc na olivnem olju ter razmazan sir na krožniku, sredi katerega je bila majhna lužica olivnega olja. Poleg tega smo si postregli z lepinjami. Abu Hamad je pripravil pravi čaj, ki je bil zelo sladek in na dnu kozarcev je bilo kar nekaj čajnih usedlin.

»Oprosti veš, pri nas se je samo z rokami, vendar če boš hotel ti prinesem tudi pribor,« se mi je opravičeval Abu Kamal, vendar sem se vljudno zahvalil za ponujen pribor in pričel jesti tudi sam z rokami. Razume se, da se je samo z desno roko, z levo pa ne, saj velja za umazano (zaradi higiene na WC-ju, vendar to verjamem, da veste in razumete o čem govorim). Kdo bi si mislil, kako prija poleg sirnega namaza z olivnim oljem zelo sladek pravi čaj. Kar malce presenečen sem bil. Po koncu malice, so mi ponudili cigareto, ki sem jo sprejel, kljub temu, da sem prenehal kaditi pred nekaj leti, vendar se je pač spodobilo, da tudi jaz prižgem eno.

Hmmm, kar malce hecno je bilo, ko mi je en od njunih prijateljev razložil, da kajenje sploh ni nevarno oziroma zdravju škodljivo, saj te ne postara in umreš tedaj, ko pač umreš. Nikoli pa zaradi cigaret, te pač so zato, da se kadi in uživa.

Tile jordanci imajo lepo umirjeno življenje, nikamor ne hitijo, njihova volja pa je trdna in na vse gledajo iz pozitivne strani. Ko sem pohvalil njihovega kralja, ki je zelo dober, se mi je zdelo, da so kar malce z večjim ponosom gledali in se zahvalili. Upam, da sem ravnal v skladu z njihovimi navadami in da jih nisem s čim užalil, ker dajo verjetno na videno, kar veliko na tradicijo in običaje.

Vem da se vam tale zapis zdi kot nekaj običajnega, vendar v okolju, kjer vladajo nekakšne neobičajne razmere, se vsak dogodek, ki izstopa iz utečenega ritma zdi kot nekakšna nova kvaliteta in spoznavanje drugačnih, pa vendar prijetnih ljudi.

LP.

p.s. slikce iz tega okolja bodo sledile kakor hitro bom prisel malce na oddih spet domov, tako da jih lahko pricakujete kar nekaj…

  • Share/Bookmark

Kategorija: Aktualno, miks