Arhiv dne 14.07.2008

Nad delovno temperaturo, vendar brez vode

2 komentarjev 14.07.2008 Krajnc B.

Zadnje dni, ko berem novice iz Slovenije, si kar zaželim, da bi tukaj vsaj malce deževalo. Ne privoščim ljudem, da se jim je zgodilo to, kar se jim je in so utrpeli škodo ali pa “buhnedaj” se kaksna poškodba. Ampak po toliko dnevih brez kapljice dežja, si ne moreš kaj, da ne bi pricel premišljevati o kaksnem indijanskem plesu, ki bi privabil temne oblake iz katerih bi se potem “uscalo kot iz škafa”.

Jebeno je, ko po celodnevnem sedenju in premetavanju papirjev v pisarni ter ostalem, kar pac počnes tukaj, prides domov, pa se hočes malce osvežit pod tušom. “A, a, jok brate odpade!!” Odpreš pipo, pa samo piš zatohlega zraka, nekje v globinah cevi pa slisiš klokotanje. Ni vode. Greš do “gazde”, da bi mu rekel, da vklopi hidrofor, pa pravi:”Valjda bi uključio, samo kako kad nema struje?!?” O.K., bom se pa stuširal z vodo iz plastičnih flaš, ki sem jih pridno polnil in jih zlagal ob banjo.

dsc01102.JPG

Pravi uzitek je takole s hladno vodo po razgretem telesu, madona, se naježiš kot kak pet dni crknjen in napihnjen jež na vročem asfaltu.

Saj res, kaj jamram, saj je itak tole nekaj normalnega za to “52-o ali katero ze po vrsti zvezno državo U.S.A.”.

Saj verjetno tudi nekje sredi kaksne puscave v Nevadi ni ravno na pretek vode, jebemti ampak tam folk ne zivi, ce pa ze majo oskrbo z vodo.

Problem, katerega se ljudje tukaj ne zavedajo je v tem, da zalivanje “bašte”(vrta op.p.) pač ni nujno, da je v tolikšni meri, da vse skupaj meji že na pridelavo krompirja, čebule in ostalih vrtnin kot na riževem polju. Prav tako tisti prah, ki se počasi iz ozračja spušča na tla (stranski produkt termoelektrarn v Obilicu) in na ceste pred vsakim lokalom, ne bodo odstranili, če bodo na vsakih pet minut veselo zalivali, da se jim ne bi prasilo pred nosom. Dragi moji, bo treba enkrat kakšno metlo zagrabit in malce pomest, ne pa samo zalivat dvorišč in cest; jebemti, kot da živijo v deželi, ki ima vode v izoblju.

Tisto kar priteče iz pip itak ni užitno, jaz osebno si še kave ne skuham iz nje. Vsaj v Gračanici ima kisel okus, to začutis že zjutraj, ko si umivaš zobe. Včasih je tako, da še zobne paste nebi rabil, saj je že itak bela, vsebuje pa vse kar je potrebno za higieno zobovja, se kakšna kislina bi se verjetno nasla (za beljenje zob seveda). Reka, ki teče skozi Gračanico (če se ji sploh lahko tako rece??), je onesnažena tako močno, da noter ne preživi nič, no razen kakšnih trdoživih rastlin, drugače pa primerkov “faune” ne opaziš. To je posledica erozije na jalovini, ki so jo dolga leta vestno kopičili pri rudniku svinca in cinka v Kišnici. Tista rumeno rjava jalovina in vse kar pač pase k njej, veselo zastruplja okolico, pa se nihče ne razburja tako kot pri nas v Celju, kjer imajo težave s cinkarno. Ko je zrasel tisti hrib za Gračanico, verjetno nihče ni pomislil, da bi tole kako zavarovali torej malce zasipali in utrdili, da nebi ob vsakem najmanjšem vetru vse skupaj nosilo po zraku in zastrupljalo ne samo vode temveč tudi zrak.

dsc01103.JPG

Tisti nenaraven ravni rob je zgornji nivo nasipane jalovine iz bližnjega rudnika v Kišnici. No takole se to vidi z mojega balkona.

Prav rad bi videl, kako bo, ko se bo tak rumen oblak dvignil nad Gračanico in Ajvajlijo, nato pa nad bolnišnico nad omenjenima naseljema, ki jo gradi albanski magnator-Paccoli. Zdravo okolje ni kaj, še posebej za bolnišnico.

dsc01104.JPG

Paccolijeva bolnišnica v gradnji nad omenjenim nasipom.

Ampak ljudje tukaj se ne dajo, trdoživi so in odporni na marsikaj. Zakaj bi se sekirali zaradi taksne malenkosti, do sedaj so preživeli, bodo pa tudi naprej.

Takšno ravnanje z odpadki in jalovino ne opaziš samo tukaj v centralnem delu Kosova, ampak tudi na severu, kjer sem delal na začetku. Tam so ostaline izkopa in predelave rude iz veleslavne “Trepće” prav tako ob sami reki Ibar, ki tudi s sabo odnaša težke kovine. Jah, imajo pač ribe tam malce visjo specificno maso. Je pa res tudi, da obstajajo govorice (to navajam pod govorice zato, ker nisem videl nobenega dokumenta o tem), da so pred časom KFOR-jevim vojakom, ki so imeli bazo v Kosovski Mitrovici prepovedali teči tam okoli teh hribov jalovine, ker so nekateri izmed njih dobili znake zastrupitve in bolezni. “Sretan narod, koji tamo zivi!!”

Mitrovica-jalovina

Jalovina in ostanki predelave rude ob reki Ibar.

No, pa spet pišem o onesnaževanju, takoj bom nehal, to ne vodi nikamor.

Da bi se šel osvežit v bazen blizu Gračanice, niti ne pomislim, ko sem pred kratkim izvedel, da vodo itak točijo iz vodovoda (folk iz bližnje vasi in pol Gračanice pa pizdi da zaradi tega nima vode za ostalo) in je niti ne filtrirajo kaj šele klorirajo. Hvala lepa za takšno uslugo, da bom se kaj fasal in potem nosil domov. “Jok brate, odpade tudi to!!”

Najbolje bi bilo, da se nekam v kakšno senco spravim kot možakarji, ki so pred kratkim obnavljali fasado železniške postaje v Kosovem polju.

pocitek v senci1

Aja, če ga ne opazite na gradbenem odru, poglejte spodnjo slikco!

pocitek v senci

Ena ura ležanja takole v senci prav paše verjetno.

Skratka, se vedno je vroče, klima v pisarni ne dela, skozi okna pa piha vroč zrak. Vremenska napoved za jutri pa je malce ohrabrujoča: 21 stopinj C in dež.

Upam, da bo res!!

  • Share/Bookmark

Kategorija: Aktualno, Foto, miks