Arhiv za mesec Oktober 2010

Vzpenjača v Istanbulu

Dodaj komentar 7.10.2010 Krajnc B.

Zanimivo, vsaj zame, za kakšnega drugega z istimi nagnjenji pa verjetno niti ne, da mi radovednost bolj pritegnejo  vsakdanje stvari, kot pa neke kulturno-zgodovinske znamenitosti.

No, saj ne da me tudi te ne, ampak bolj zanimivo je, če izveš, da se v nekem mestu nahaja zadeva, ki je bila ena izmed prvih v Evropi, pa morda tudi na svetu. V Istanbulu je takih stvari kar precej, vendar takšne, ki je bila zgrajena v pol-pretekli zgodovini pa najbrž ne.

Pred odhodom v Istanbul nama je bilo svetovano, da se na Tunel square, kjer se zaključi novejši nakupovalni predel v četrti Galata, med omenjenim trgom in trgom Taksim, (samo skok čez Zlati rog, pa si tam) vzpneva z vzpenjačo, ker naj bi bili tam takšni hribi, da se jih tudi kakšna FIS proga ne bi sramovala. Pod pogojem, da ne bi bilo vse skupaj zelo pozidano že več sto- če že ne morebiti tisoč-letij, bi to celo držalo.

Malce sem zaradi tega pobrskal po svetovnem spletu in zasledil kar nekaj zapisov o tej vzpenjači, ki so jo izgradili zaradi prevoza živine in ne ljudi, zaradi katerih je še sedaj v uporabi. Če dobro pomislim, se tudi sami včasih obnašamo po črednih nagonih, torej so že vedeli, da se bo obnesla tudi v sedanjem času. Torej živino so s to vzpenjačo spravljali tja gor zaradi ozkih ulic, ki so speljane proti trgu Taksim, pri čemer pa bi uboga živina pred prodajo in potem zakolom bila že preveč zmahana od naporne poti navkreber med bajtami.

Torej ta vzpenjača me je fascinirala še pred odhodom. Vse kar se je dalo prebrati o njej sem prebral, tako, da sem si jo že kar predstavljal kako izgleda v živo, kako se je peljati, skratka, skoraj bi mi je ne bilo potrebno uporabiti, pa bi vedel vse o njej. Pa vendar, to je isto kot da bi rožice vohal skozi plinsko masko (originalna primerjava je bolj v zvezi s sek..om, pa je zaradi različnih bralcev raje ne uporabljam op.p.).

Po, za mojo ženko še bolj kot zame, napornem pohodu po celotni dolžini nakupovalne ulice od trga Taksim do Tunel trga, sva se sprva spustila še do stolpa Galata, od koder pa sem priganjal nazaj gor v hrib, do Tunel trga, da bi se lahko potem spustil navzdol (mislim spustil navzdol in ne povzpel gor!!!) z vzpenjačo.

Na majhnem trgu, ki je sedaj peš cona, se na koncu nakupovalne ulice oziroma trga, ob levi strani nahaja stavba, v kateri je končna-zgornja postaja.

Zgornja postaja vzpenjače (funicular)

Ohranjena stavba stojnice še iz časov pare

Nasproti zgornje postaje so ohranili ter obnovili tudi stavbo v kateri se je v času, ko je vzpenjača delovala na paro, nahajala strojnica. O tem priča tudi ohranjen dimnik. Žal mi je samo, da nisem fotkal še starega poslopja v katerem se je včasih nahajal WC, ki stoji prav na koncu Tunel trga, seveda pa je bil na veliko žalost moje žene zaprt, tako da ni mogla že nevemkaterič olajšati duše.

Enkratna vožnja stane eno (1) turško liro, žeton pa je kovinski in ne plastični kot za ostale tramvaje, metroje ipd.

Notranjost zgornje postaje

Notranjost zgornje postaje - drugič

Vstop v vagon

Ko vstopiš v vagon na vrhu vzpenjače, vsa zadeva visi nazaj, če gledaš proti Tunel trgu, ker pa je tunel zgrajen v paraboli, tako da se iz največjega nagiba počasi zniža in na dnu poteka skoraj oziroma kar vodoravno.

Če koga ta zadeva bolj zanima si lahko več prebere na internetni strani, kjer je zadeva lepo opisana in orisana v angleškem jeziku. Sam o zgodovini ne bom modroval, saj sem vse izvedel preko strani na povezavi.

Vožnja se opravi na vsakih pet minut, zatorej ni treba dolgo čakati na naslednjo, pa še takšne gneče ni bilo, da bi se počutil kot kakšno živinče.

Po spustu, ki traja kakšni 2 minuti, se spustiš v spodnjo postajo, ki je za razliko od zgornje, ki izgleda z zelenimi ploščicami kot iz kakšnega soc-realističnega filma oziroma kakšen plačljiv WC v Ljubljani (vendar samo zaradi ploščic, da se razumemo), je spodnja postaja majhna umetnina, seveda pa se ne more primerjati z moskovskimi postajami (pred kratkim ogledal reportažo na Travel channel).

Luknja ob prihodu v spodnjo postajo

Spodnja postaja

Spodnja postaja drugič

Na stenah spodnje postaje so na ploščicah prikazane slike, ki predstavljajo zgodovino javnega prometa v Istanbulu. Prav tako so se turki potrudili in tudi na zunanjosti spodnje postaje uredili nekaj plakatov oziroma slik, iz katerih je razvidno, kako je vsa zadeva izgledala pred časom.

Zunanjost spodnje postaje

Skratka, najlepši občutek na takšnih kratkih potepih je, če zadani cilj, torej zame da se popeljem s tem čudom, uresničiš. Brez gas-maske rožce vohat :-) .

Za tistega, ki se želi peljati z vzpenjačo: nahaja se takoj na levi strani, ko prečkaš Zlati rog preko mosta Galata.

Skratka, fajn zadeva.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Foto, Potepanja, miks, nostalgija

Nazaj