Arhiv dne 3.10.2010

Vikend skok v Istanbul

2 komentarjev 3.10.2010 Krajnc B.

Tedaj, ko imaš dovolj vsakodnevnega nabijanja istih novic po časopisih, raznih drugih “dnevnikih” oziroma “poročilih”, vsakodnevnih rutinskih opravil, si pač moraš privoščiti tudi nekaj, kar si v tej dobi recesije večina ne. Greš pač malce, vsaj za vikend, nekam na potep.

Itak, da te na Brniku letališču Jožeta Pučnika, prvo na “šalterju”, kjer se bookiraš vprašajo:”Aha v Istanbul, torej shopping?” Na odgovor, da pa malce bežiš iz vsakdanjosti, te le začudeno gledajo, kot da kaj takega ne obstaja.

Lahko marsikdo reče, da je to le zapravljanje denarja v teh “hudih” časih. Ja, O.K., kakor za koga. Včasih je bolje zapravljati kot pa na koncu reči, da pa si zapravil dobršen del življenja za zbiranje denarja, privoščil si pa nisi nič. Torej, uživajmo življenje in to vsak na svoj način ter to privoščite tudi drugim.

Da se vrnem nazaj k niti zgodbe oziroma zapisa…

Z mojo ženko sva se pač odločila za vikend skok (seveda z letalom) v Istanbul, da se malce odpočijeva (kakšna prijetna zmota je to bila, sva spoznala čez tri dni) in vsakodnevne rutine (služba, otroci, spat, služba, otroci…).

Torej za skok potrebuješ denar, voljo, idejo in recimo temu pogum. V Istanbul brez kakršnegakoli načrta, rezervacije hotela, samo en zemljevid in Lonely Planet – Istanbul, ki mi ju je prispeval moj popotniški brat, ki tjakaj včasih potuje kar tako, malce na kavo.

Torej po krajšem poletu iz Brniškega letališča (1,55 ure) smo pristali na letališču v Istanbulu, od koder je zelo dobro urejen odhod v samo mesto z metrojem.

Iz samega letališča, kjer na avtomatu za žetone kupiš le-te (cena enega je 1,5 turških lir-1 lira=cca 1,96 €) in se z enim vmesnim prestopom (postaja Zeytinburnu) odpelješ v mesto.

Prirejen manjši zemljevid metro omrežja Istanbula

Prirejeno in pomanjšano metro omrežje (da se lažje znajdeš v cca. 10 milijonskem mestu)

Na samem letališču je metro postaja bolj podobna mestu duhov, verjevo večina popotnikov v mesto želi z taxiji oziroma avtobusi, vendar po videnem (gužva za popenit), tega ne priporočam.

Metro postaja pod letališčem Atatürk

Pa še metro s postaje pelje na vsakih 5-10 min, tako da se niti ne načakaš preveč. Vendar z metrojem ni ravno vse kakor v pravljici. Na začetni progi še nakeko gre, saj po nekaj postajah še ne nastane pretirana gužva, po prestopu na drugo linijo na postaji Zeytinburnu pa se prične dogodivščina. Saj ne rečem, da nimajo še bolje poskrbljeno kot na ljubljanskih zelencih, kjer te ženski glas vsaj 100 m pred postajo spomni na katero postajo prihajaš, na tem metroju je to urejeno na isti način, tudi z LED-napisom, vendar bližje kot si cilju torej središču mesta, večja je gužva. Na koncu je bila pred samo postajo, na kateri sva morala izstopiti takšna gneča, da sem kar pred sebe dvignil nahrbtnik ter vse skupaj, tako tiste, ki so bili na predelu vagona, kjer se je izstopalo in vstopalo kot tudi tiste ki so se rinili v vagon, preprosto porinil na peron in izstopil. Seveda je bilo kar nekaj lokalcev, ki so prav tako želeli izstopiti kar hvaležnih in so še nekaj metrov naprej od perona zahvaljevali (res, Turki so prijazen narod in ceni trud drugih :-) ).

Pa naj bo tole za danes dovolj, saj se je v teh treh dneh zgodilo kar precej stvari, ki jih bom opisal v nekaj nadaljevanjih in s tem prekinil krajši blog-post.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Potepanja, miks