Arhiv dne 8.09.2012

Ko te stisne pri srcu in traktor

7 komentarjev 8.09.2012 Krajnc B.

Itak sem mislil današnji post nasloviti drugače…nekaj v smislu: “Ko se nečesa zaveš, v naslednjem  momentu pa to kratkomalo ignoriraš”, pa sem opazil, da je tole malce predolgo, predolgočasno, skratka brezveze.

Aja, zadnje dni mam itak polno glavo vsega, boljše rečeno polhn qu**c, ampak ta pritisk moraš nekako iztisnit iz sebe, za kaj takega pa je najboljše kolo…vsaj zame. Danes sem imel takšen praznitveni dan, mislim glave zaradi službenega stresa, da nebi kdo pomislil na kaj drugega. Da bi se malce nadihal svežega in čistega zraka, sem jo odrinil na Rakitno, tja gor je vsaj malce klanca, vsaj od 4 km vzpona naprej, da malce zadihaš.

Ko pririneš gor, na vrh klanca, se malce odpočiješ, zapelješ do jezera, kjer je makadamsko parkiršče preveč usrano, da bi s kolesom šaril po kamenju, se tam obrneš in  jo mahneš dol proti Preserjam.

Jezero na Rakitni

Spust nazaj dol je lepo doživetje, vsaj ko pomisliš kako si se peljal navzgor in čakal, da se ti to poplača s spustom. To je vsaj en od ostalih razlogov, zakaj riniti gor.

O.K. spust, gas na polno. Priznam, nisem nekakšen super-duper biciklista, kolesa tudi nimam kakšnega iz NASA programa, vendar uživati pa znam ob vzponih še bolj pa ob spustih.

Ko se po nekaj kilometrih  med 58-68 km/h pripelješ do tiste čistine in ravnine pred zadnjim delom spusta in strmine pred Preserji, še poženem, vmes pogledam na števec: 57km/h, torej še je lufta, še bo letelo tam pri avtobusnem postajališču. Ena pešakinja se že 200 metrov preden pripeljem do nje raje umakne na bankino, klub temu, da me ne vidi, očitno 10 barov v poltabularjih naredi svoje he he. Brcam,… zdaj že v prazno, potem se pripognem, primem krmilo v krivinah, stisnem prste, da členki pomodrijo, fris pritisnem skoraj na števec in čakam, da bom dosegel maksimum. Cesta se preko majhnega pukla v loku še spusti..nasproti avtomobili, jebeš jih, itak sem na svojem pasu…pripeljem že skoraj do spodnje avtobusne postaje ob desni strani..to je to…pogledam na števec, aha 79 km/h, še malo še malo, pogledam gor tedaj pa s kolesom zapeljem v muldo (asfaltiran obcestni jarek) …..

Občutek, ko ti trese krmilo, kot mikser ali pa pnevmatično kladivo medtem ko razbijaš beton, ni ravno prijeten. Ta občutek in zavedanje, da to počneš pri hitrosti okoli 75 km/h, ko si oblečen samo v sintetične cunjice, to še samo potencira. Vsaj čelado imaš na glavi, ampak pri 75 km/h ti itak ne pomaga. Priznam, v tisočinki sekunde bi ga lahko spustil, vsaj za pol kavne žličke v obložene hlače, pa nisem. Ne zato, ker bi bil kak junak ali pa neustrašen, ampak zaradi traktorja, ki se je pojavil nekih 100 metrov pred mano. Naslednja misel, ko sem zlezel iz mulde in umiril balanco, brez bremzanja….upam, da ni nikogar nasproti, da ga lahko prehitim..nobenega, gasaaaa.

Potem si z rok potegneš rokavčke in jo mahneš čez kucelj v Podpeč ter nazaj proti Ljubljani.

Med potjo sem malce razmišljal o svoji majhnosti in kako hitro te lahko v naslednjem momentu več ni. Ampak jaz sem, jebi ga!

  • Share/Bookmark

Kategorija: Aktualno, miks, Šport